Neodgovornih pacientov, ki ne pridejo na termin in ga ne odpovejo, ni tako malo

Naša bralka je pri zobozdravniku dobila napotnico za pregled pri specialistu zaradi modrostnih zob. Opravila ga je na stomatološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra, kjer so jo naročili na operacijo puljenja zoba. Toda šele leta 2028, ko imajo prvi prost termin, za en zob, za drugega pa bo prišla na vrsto leta 2029.

Hkrati so jo na stomatološki kliniki prosili, da naj jih obvesti, če bo poseg opravila drugje in termin pri njih pravočasno odpove.

Pacientov, ki na naročeni poseg ne pridejo, ni malo. Kot so za N1 povedali na stomatološki kliniki, na oralnokirurški poseg ne pride od 20 do 25 odstotkov bolnikov. "Na žalost jih manj kot 3 odstotke poseg odpove, kljub temu da jih nanj redno opozarja SMS-opomnik in klic administratorja s klinike," so navedli in dodali, da lahko zdravstvene ustanove v tujini ob neopravičenem izostanku pacientu izstavijo račun za zasedenost programa, v Sloveniji pa te možnosti ni.

Najverjetnejši razlog za številne odpovedi so čakalne dobe – na stomatološki kliniki so te še posebej problematične. Na nenujne oralnokirurške posege, kot je puljenje modrostnega zoba, če pacient nima večjih težav, se čaka več kot tri leta.

"Mi smo zadnja ustanova, v katero se lahko napoti bolnika s potrebo po oralnokirurškem posegu, kar pomeni, da naše čakalne dobe ne odražajo samo delovanja sekundarija, temveč tudi primarnega nivoja," so pojasnili. "Če več ekstrakcij (puljenje zoba, op. p.) opravijo zobozdravniki sami, se manj bolnikov napoti naprej in se čakalne dobe ne podaljšujejo. Dodali so, da "se priliv bolnikov ne preneha", ker so ekstrakcije zob relativno slabo plačane od zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Po podatkih, ki jih navaja ministrstvo za zdravje, je bilo v letu 2024 v slovenskem javnem zdravstvu skupaj odpovedanih 265.000 terminov, od tega je bilo 28 odstotkov odsotnosti neopravičenih. "Če bi pacienti pravočasno odpovedali termine, bi delo v zdravstvenih zavodih potekalo bolj tekoče, dolgoročno pa bi z boljšo izkoriščenostjo terminov pacienti prej prišli do potrebne obravnave," so poudarili na ministrstvu, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel.

Kako paciente obveščajo o terminu?

Stomatološka klinika še zdaleč ni edina, kjer se soočajo s problemom nenapovedanih odpovedi. Da bi bilo teh čim manj, bolnišnice vsakega pacienta večkrat in na različne načine obvestijo o terminu, ko je naročen.

Kot so nam pojasnili v UKC Ljubljana, paciente obveščajo skladno s pravilnikom o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah in zakonom o pacientovih pravicah. "To pomeni najmanj dvakrat pred izvedbo, in sicer ob (vsakokratni) določitvi okvirnega termina oziroma termina, in še najmanj tri dni oziroma en dan pred načrtovano izvedbo zdravstvene storitve, pri čemer je pacient seznanjen s posledicami neopravičene odsotnosti," so povedali v ljubljanskem kliničnem centru. Pacientom pošljejo SMS-sporočilo ali pa jih, pogosteje, pokličejo.

Vsak mesec več tisoč neizvedenih posegov

Klinični center nima točnega podatka zgolj o tistih pacientih, ki niso prišli na poseg in se niso opravičili. Ima pa podatke o številu neizvedenih obravnav, ki vključujejo tudi omenjene, ki na svoj termin niso prišli. "Vendar so se nekateri kasneje (v roku 30 dni) opravičili, taki so potem prenaročeni," so pojasnili na UKC Ljubljana.

Poleg tega vsaj enkrat letno, včasih pa tudi večkrat, UKC Ljubljana preverja interes pacientov za izvedbo zdravstvene storitve. "Pri tem se lahko v danih obdobjih s čakalnih vrst črta večje število naročenih pacientov, ker so oziroma bodo storitev opravili drugje," so dodali.

Vsi ti pacienti so statistično prikazani v neizvedenih obravnavah, teh pa je vsak mesec po okrog 8.000.

Skupaj je bilo od januarja do vključno maja v UKC Ljubljana odpovedanih 40.846 obravnav. Kot je razvidno iz zgornje preglednice s podatki za mesec maj 2025, največ na interni in kirurški kliniki.

UKC Maribor: 7 odstotkov brez opravičila

V mariborskem kliničnem centru se pacienti brez opravičila ne udeležijo povprečno 7,5 odstotka naročenih zdravstvenih storitev. "Največkrat so to kontrolni pregledi ali diagnostične storitve. Najmanj neopravičenih odsotnosti beležimo pri operativnih posegih, kjer morajo pacienti svoj prihod na termin potrditi," so povedali v UKC Maribor.

Kot so dodali, še posebej v poletnih mesecih veliko pacientov termin prestavi zaradi odsotnosti. "Termina pa običajno ne odpovejo pacienti, ki so zdravstveno storitev, na katero čakajo pri nas, že opravili samoplačniško ali v drugi ustanovi ali pa pacienti, ki se jim je zdravstveno stanje izboljšalo in storitve ne potrebujejo več, so pojasnili.

Ob tem so opozorili, da še nimajo sistema za obveščanje pacientov prek SMS-sporočil, ki bi jim bistveno olajšal obveščanje pacientov. "Vsa obvestila in vabila na termin pošiljamo po klasični pošti, kar vzame pooblaščenim osebam za čakalni seznam veliko časa. Za operativne posege paciente obveščamo še dodatno prek telefona," so zapisali.

NIJZ: podatkov ni zaradi administrativne zmede

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki bdi nad sistemom čakalnih vrst, se problema zavedajo in pravijo, da nenapovedane odsotnosti pacientov pomenijo pomemben izziv za izvajalce zdravstvenih storitev in učinkovitost zdravstvenega sistema. Opozarjajo pa na neurejene evidence, ki otežujejo urejanje področja.

NIJZ ne vodi enotne in sistematične statistike, ki bi natančno prikazovala, kolikšen delež posegov odpade zaradi nenajavljene odsotnosti pacientov. "Eden od razlogov za to je, da se odsotnosti in odpovedi terminov med izvajalci beležijo na različne načine in z različnimi razlogi, kar onemogoča neposredno primerljivost in celovito analizo," so navedli. Pojasnili so, da so razlogi za odpoved sicer strukturirani v informacijskem sistemu, vendar praksa kaže, da jih izvajalci pogosto uporabljajo različno.

Posebej je treba izpostaviti razliko med "odpovedjo termina" in "preklicem naročila in napotnice", kjer je slednje povezano z razlogom "brez navedbe razloga". Poleg tega nekatere ustanove ob odpovedi termina pacientu ustvarijo novo naročilo, namesto da bi zgolj prestavile datum, kar dodatno otežuje sledenje in analizo.

NIJZ ocenjuje, da zaradi nenapovedanih odpovedi v povprečju dnevno odpade do 660 terminov, kar pomeni približno 4 odstotke vseh naročenih terminov na dan. "Ta delež pa je lahko po posameznih ustanovah in specialističnih področjih tudi višji," so navedli.

NIJZ je ministrstvu za zdravje že pred časom predlagal prenovo sistema beleženja razlogov odpovedi, saj trenutni sistem ne omogoča dovolj jasnega vpogleda v vzroke za neizvedene termine in s tem ne zagotavlja ustrezne podpore pri upravljanju čakalnih vrst, so dodali na inštitutu.

Bi morali neopravičeno odsotnost zaračunati?

Kako paciente prepričati, naj odsotnost sporočijo? "ZZZS sicer načeloma meni, da je potrebno celoviteje preučiti možnosti bonusov in malusov v primeru odgovornega ali neodgovornega ravnanja zavarovane osebe na primer v primeru neupravičenega izostanka pri preventivnem pregledu," so nam odgovorili na zavodu in opozorili, da bi morali izvajalci zdravstvenih storitev sistematično spremljati izostajanje od naročenih obravnav, se organizirati (preverjanje prihoda na termin, zapolnjevanje terminov), hkrati pa dosledno izvajati možnosti, ki jim jih daje zakon o pacientovih pravicah (ZPacP).

Kot so pojasnili na MZ, so pacienti v skladu z omenjenim zakonom dolžni pravočasno obvestiti zdravstvenega izvajalca, če se ne morejo udeležiti dogovorjenega termina. To pomeni, da morajo 10 dni pred načrtovanim posegom ali specialističnim pregledom izvajalcu sporočiti svojo odsotnost. Poznejša odpoved termina je dopustna le iz pacientovih objektivnih razlogov, kot so nenadna bolezen, nepričakovana hospitalizacija ali smrt ožjega družinskega člana.

Ministrstvo s kampanjo

ZPacP določa, da se pacienta, ki termina ne izkoristi in za to nima upravičenega razloga, črta s čakalnega seznama, njegova napotna listina pa preneha veljati. Ponovna uvrstitev na čakalni seznam za isto storitev pri istem izvajalcu je mogoča šele po treh mesecih, razen če bi takšna omejitev ogrozila pacientovo zdravstveno stanje, so navedli na ministrstvu.

Poudarili so, da termini, ki ostanejo nezasedeni zaradi nesporočene odsotnosti pacientov, predstavljajo organizacijske težave, saj izvajalci zaradi neopravičenih odsotnosti pacientov praznih terminov ne morejo ponuditi ostalim čakajočim, povzročijo nepotrebne stroške izvajalcem zdravstvenih storitev, posledično tudi ti izostanki negativno vplivajo na čakalne vrste.

Lani sprejeti pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah pa je uvedel nov način uvrščanja na čakalne sezname, in sicer se na termine, ki jih odpovedo pacienti oziroma morebitne nove termine, ki jih zagotovi izvajalec, uvrščajo relativno najdlje čakajoči, so spomnili. Pravilnik določa še, da morajo izvajalci vzpostaviti stik s pacientom najmanj dvakrat pred načrtovano izvedbo zdravstvene storitve.

Kot kaže, na ministrstvu niso naklonjeni kaznovanju pacientov, ki ne javijo odsotnosti, ampak spodbudam, da to storijo. "Pravilnik ne predvideva sankcij za paciente, ki neupravičeno izostanejo od termina, temveč gre v smeri večjega sodelovanja s pacienti, njihovega izobraževanja in ozaveščanja," so poudarili.

Ministrstvo za zdravje v kratkem načrtuje tudi kampanjo, s katero želijo paciente spodbuditi, da pravočasno odpovejo termin za zdravstveno storitev, če se ga ne morejo udeležiti. "Poleg tega želimo paciente ozaveščati in informirati, kako lahko odpovedo termin, in s tem omogočijo dostop do zdravstvenih storitev drugim čakajočim pacientom, kar prispeva tudi k učinkovitejšemu delovanju zdravstvenega sistema in krajšanju čakalnih dob," so dodali.